sobota, 24. marec 2012

Vpliv vina na superprevodnost




Superprevodnost je vedno popularna tema. Ko je predmet ohlajen dovolj močno, preide v superprevodno stanje, ki je značilno po tem, da je v tem stanju njegova električna upornost enaka nič. Hkrati tak predmet ne omogoča prehajanja magnetnega polja in s tem  omogoča njegovo levitacijo v magnetnem polju. Efekt superprevodnosti ima tudi komercialno zanimive aplikacije. Kdaj drugič več o tem. Eden od glavnih problemov manjše uporabe efekta superprevodnosti je v tem, da je potrebno predmet izredno močno ohladiti, predno postane superprevoden. Zato je iskanje materialov, ki omogočajo doseganje efekta superprevodnosti pri višji temperaturi zelo popularno.


Japonska skupina raziskovalcev je (v pomanjkanju bolj racionalnih idej ali morda za zabavo) poskusila povišati t.i. kritično temperaturo tako, da so osnovni superprevodni material obdelati z vinom in tako spremeniti njegove superprevodne lastnosti. Izkaže se, da je v te namene najučinkovitejše francosko vino in sicer Beaujolais (beri "bužule") (vrsta Gamay - beri game). Preverili so seveda tudi druga fancoska vina (merlot, kabernet, pinot, sauvignon itd). A bužule je najbolši.  O tem so objavili celo resen znanstveni članek v reviji z odprtim dostopom: Tartaric acid in red wine as one of the key factors to induce superconductivity in
FeTe0.8S0.2 (http://arxiv.org/ftp/arxiv/papers/1203/1203.4503.pdf). Raziskali so tudi vzrok za to posebnost bužuleja. In sicer naj bi se skrival v tartarični kislini (karkoli to že je), kar so dokazali tako, da so jo izolirali in nato z zmešano v vodi dobili podobne rezultate. Ne pa čisto enake, kar nakazuje, da je v magičnem bužuleju še kaj več kar vpliva na superprevodne lastnosti.
Potrebno je omeniti, da so poskusili tudi z različnimi vrstmi piva, sake, itd. Zelo verjetno pa niso poskusili naših vin, kaj šele raznih zvarkov, ki jih znamo v Sloveniji narediti iz odpadnega sadja. Torej je nekaj prostora še za naše raziskovalce superprevodnosti):


Viri:
Avtor ob