torek, 27. januar 2009

Fleksibilna elektronika -



Raziskovalci iz Univerze Miami so nedavno objavili, da jim je uspelo izdelati fleksibilno elektroniko (vezje z električnimi elmenti na fleksibilnem substratu), na kateri so otočki kristalnega silicija. To omogoča, da je elektronski elementi izdelani s prirejeno CMOS tehnologijo, kar je bistvena razlika od fleksibilne elektronike z materiali iz organskih snovi. Pri slednjih namreč nastopa problem majhne mobilnosti nosilcev naboja, kar pomeni, da so fleksibilna vezja iz organskih materialov večinoma počasna (mobilnosti max. 1 cm^2/Vs). Z izdelavo elementov iz kristalnega silicija so uspeli doseči mobilnosti velikosti 130 cm^2/Vs za p-tip polprevodnikov in cca. 370 cm^2/Vs za n-tip polprevodnike. To pomeni, da so tako izdelani elementi bistveno hitrejši kot elementi iz organskih materialov. Tipične ON/OFF hitrosti so velikosti 10^6. Elementi delajo pri napetostih < 5 V.

(Kot kaže, gredo tehnologije fleksibilne elektronike v več smeri. V končni fazi bo pač odločala cena in karakteristika. Kot vedno.)




V osnovi se proces izdelave vezij na fleksibilnem substratu sestoji iz dveh faz. V prvi fazi izdelajo sturkture na osnovnem pomožnem substratu, ki ga potem zjedkajo, tako, da ostane le tanek film s strukturami in povezami. Nato spodaj nanesejo tanko plast Cr/SiO2 (3 nm/30 nm) in nato izdelajo plast iz poli(dimethylsiloxan) a (PDMS) , ki je fleksibilna. To plast predhodno raztegnejo in nanjo položijo vezje ter ustvarijo močno povezavo.


Kaj si lahko obetamo od te tehnologije? Morda najzanimivejše aplikacije bodo v smeri elektronskih vezij za vnos v človeško telo

Več o tej zanimivi tehnologijo si preberite v

http://www6.miami.edu/UMH/CDA/UMH_Main/1,1770,2593-1;65791-3,00.html
ali v originalnem viru:

Materials and Noncoplanar Mesh Designs for Integrated Circuits with Linear Elastic Responses to Extreme Mechanical Deformations

Poglejte še video raztegovanja vezja. VIDEO.

sobota, 24. januar 2009

Teleportacija



Znanstveniki iz Univerze Maryland (ZDA) je uspel eksperiment s teleportacijo na razdaljo enega metra. Pa ne eksperiment, kot ga vidite na sliki. Ta je bolj podoben tistemu iz filma Star Track, kjer se prestavljajo iz vesoljske ladje na planete ali na drugo ladjo s teleportacijo. Med teleportacijo, ki jo uspevajo pri Star tracku in eksperimentom znanstenikov na Univerzi Maryland je podobnost pa tudi velika razlika. V filmu so prestavili celo osebo, na Univerzi Maryland pa so "prestavili" informacijo enega atoma brez premikanja na razdalji en meter.

"Teleportacijo" v znanosti že nekaj časa poznamo v smislu prenosa kvantne informacije (spina delca ali polarizacije fotona) preko medija brez fizičnega premika. Pred tem jim je uspeval ta princip pokazati s "teleportacijo" fotonov, pa tudi atomov na manjšo razdaljo in s pomočjo tretjega atoma. Sedaj jim je uspelo teleportirati kvantno informacijo atoma na razdalji enega metra brez posredovanja tretjega.

Kaj sploh je teleportacija? Ta je mogoča na atomskem nivoju zaradi fenomena, ki ga imenujejo entanglement (entangle = zamotati, zaplesti, omrežiti; spraviti v
zadrego;) in opisuje, da sta dva delca ob določenih stanjih lahko povezana. Če se spremeni stanje enega se spremeni tudi stanje drugega.


Kako doseči tako stanje?

Raziskovalcem Univerze Maryland je uspelo povezati dva atoma (iona) iterbija (redka kovina), pri čemer sta bila oba shranjena v visokem vakuumu in sta lebdela v nevidni kletki, ki so jo ustvarili z elektromagnetnim poljem. ....

Več o tem v: